Zakon ZDR
E. OSTALA PRAVNA VPRAŠANJA IN ODGOVORI
V primeru, da imam z delodajalcem v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno konkurenčno klavzulo, me zanima, ali me ob prenehanju delovnega razmerja po krivdi delodajalca konkurenčna klavzula zavezuje?
V primeru prenehanja delovnega razmerja po krivdi delodajalca Zakon o delovnih razmerjih določa, da delavca ne zavezuje konkurenčna klavzula in je tako prost obveznosti, ki izhaja iz konkurenčne klavzule.
Kako je definiran manjši delodajalec v ZDR?
Manjši delodajalec je po Zakonu o delovnih razmerjih delodajalec, ki zaposluje 10 ali manj delavcev v podjetju.
Koliko časa lahko največ traja poskusno delo in kako je v primeru, če ga delavec ne opravi uspešno?
Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi se lahko delavec in delodajalec dogovorita o poskusnem delu, ki lahko traja največ šest mesecev. Izjemoma se lahko to podaljša, v primeru začasne odsotnosti z dela. V kolikor delodajalec ugotovi, da ob poteku poskusnega dela, delavec poizkusnega dela ni uspešno opravil, mu lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi je potrebno delavcu vročiti poročilo o poskusnem delu, kateri vključuje oceno in utemeljene razloge, zakaj dela ni uspešno opravil.
Kdaj zastara disciplinski postopek?
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR) uvedba disciplinskega postopka zastara v enem mesecu od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in storilca oziroma v treh mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena. Samo vodenje disciplinskega postopka, zastara v treh mesecih od uvedbe postopka, to je od vročitve obdolžitve delavcu po 177. Členu ZDR. Zastaralni rok ne teče v času postopka pred delovnim in socialnim sodiščem.
Zaposlen sem od prve polovice poslovnega leta. Ali sem upravičen do regresa za letni dopust?
Do regresa ste upravičeni. Višina regresa je odvisna od časa trajanja vašega delovnega razmerja.
Ali se lahko regres za letni dopust izplača v bonih in ne v denarju?
Ne, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.
Kako se izračuna višina odpravnine?
Odpravnina se izračuna v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu pripada odpravnina v višini 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do pet let; 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu od pet do 15 let; 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let. Višina odpravnine praviloma ne sme presegati 10-kratnika osnove odpravnine.
Kako je odpravnina obdavčena?
Odpravnina je v skladu z Zakonom o dohodnini oproščena plačila dohodnine, če je izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, in samo do tiste višine, ki je določena kot meja oprostitve v Zakonu o dohodnini.
Ali je izplačilo božičnice ali 13. plače obvezno?
Božičnica in (ali) 13. plača sta odvisni od dogovora delavca in delodajalca.
Na razpis na delovno mesto s polovičnim delovnim časom se je javil in bil tudi sprejet študent, ki redno študira. Zanima nas, kako je z njegovim statusom, če je še redni študent, hkrati pa bi delal v rednem delovnem razmerju za določen čas s polovičnim delovnim časom, 20 ur tedensko. Ali s tem ne izgubi statusa rednega študenta?
V skladu z Zakonom o visokem šolstvu je lahko študent (redni ali izredni) v delovnem razmerju. Status študenta ter pravice in obveznosti, ki so na status študenta "vezane", so študentova skrb. Za vas je pomembno, da izpolnjuje pogoje, ki so postavljeni za zasedbo razpisanega delovnega mesta pri vas. Sicer pa je njegov status v tem primeru odvisen od statuta univerze oziroma fakultete.
Delavka je pri nas zaposlena 2 leti. V času od 23. 8. 2008 do 22. 8. 2009 je bila na porodniški odsotnosti. Delavka je zaradi zdravstvenih težav predčasno nastopila bolniško odsotnost, zato ni mogla izkoristiti letnega dopusta iz leta 2008 in 39 ur doprinosa. Ali ima delavka pravico do koriščenja dopusta iz leta 2008 in 2009 ter plačilo regresa za leto 2009?
Delavki za leto 2009 pripada celotni regres. Dopust, ki je bil določen za leto 2009, lahko delavka izrabi še v letu 2010 in to tisti del, ki je nad dvema tednoma. Neizrabljen (del) dopust(a) iz leta 2008 je »propadel«.
Na koga se lahko obrnem, če se delodajalec do mene obnaša nepravično?
Če menite, da delodajalec krši katero koli vašo pravico iz delovnega razmerja, se najprej obrnite na delodajalca s pisno prošnjo, da s kršitvami preneha. Če to ne zadošča, se obrnite na svojega delavskega predstavnika, če ga imate v podjetju. Vedno se lahko obrnete na inšpektorat za delo www.id.gov.si, vendar se tja obrnite šele, če dejansko ne morete doseči soglasja s svojim delodajalcem.
Delodajalec mi je izdal neupravičeno opozorilo. Kaj naj storim?
Zoper opozorilo vložite pisni ugovor. V njem navedite, zakaj se z njim ne strinjate oziroma zakaj menite, da vam opozorilo ni izrečeno upravičeno. Pisni ugovor vam lahko koristil v primeru, če vam delodajalec redno iz krivdnih razlogov odpove pogodbo o zaposlitvi in bo v morebitnem sodnem postopku sodišče glede na vaš ugovor ugotovilo, da je bilo opozorilo, ki je tudi predpostavka za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, izrečeno neupravičeno.
Zaposlen sem za nedoločen čas in imam otroka, ki še ni dopolnil tri leta. Ali lahko delam krajši delovni čas od polnega?
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določa, da ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, pravico delati krajši delovni čas (t. j. najmanj polovična tedenska delovna obveznost). Delodajalec mu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu do njegove polne delovne obveznosti zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. V skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih delavec in delodajalec v takem primeru skleneta pogodbo o zaposlitvi za delovni čas, krajši od polnega.
Koliko dni sem lahko odsoten z dela, če darujem kri?
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih velja, da ste lahko zaradi darovanja krvi z dela odsotni na dan, ko prostovoljno darujete kri. Vendar je za pravilen odgovor na vaše vprašanje treba pogledati tudi v kolektivno pogodbo dejavnosti, ki se uporablja v vašem delovno pravnem razmerju.
Ali veljajo določila Zakona o delovnih razmerjih tudi za delavce, zaposlene v državnih organih?
V primeru, če ni s posebnim zakonom določeno drugače, ureja Zakon o delovnih razmerjih tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnih organih, lokalnih skupnostih in v zavodih ter pri drugih organizacijah in zasebnikih, ki opravljajo javno službo.
Kateri podatki imajo po zakonu naravo poslovnih skrivnosti?
Po Zakonu o delovnih razmerjih se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Natančnejši odgovor, kateri bi lahko bili ti podatki, bo podala sodna praksa.
Kakšna je razlika med konkurenčno prepovedjo in med konkurenčno klavzulo?
Konkurenčna prepoved je zakonska prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti - to pomeni, da delavec med trajanjem delovnega razmerja ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del oziroma sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo opravlja delodajalec in pomenijo delodajalcu konkurenco. Konkurenčna prepoved avtomatsko velja že po zakonu.
Konkurenčna klavzula pa je posebna klavzula v pogodbi, za katero zakon določa le podlago. Delodajalec in delavec jo dogovorita s pogodbo o zaposlitvi in je veljavna še največ dve leti po prenehanju delovnega razmerja.
Zanima me bistvena razlika med redno odpovedjo in izredno odpovedjo delovnega razmerja?
Bistvena razlika med redno in izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je v tem, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi preneha veljati z dnem poteka odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi preneha veljati brez odpovednega roka, torej tisti dan, ko je odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena delavcu. Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je značilno to, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti po izteku »nobenega« roka zaradi (za delodajalca neznosnih) razlogov in okoliščin, ki so privedle do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Kakšna je višina regresa po novem Zakonu o delovnih razmerjih?
Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. V primeru, da ima delavec pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta, lahko prejme le sorazmerni del regresa.
Kako je odpravnina obdavčena?
Odpravnina je v skladu z Zakonom o dohodnini oproščena plačila dohodnine, če je izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, in samo do tiste višine, ki je določena kot meja oprostitve v Zakonu o dohodnini.
POŠLJITE NAM VAŠE VPRAŠANJE >>
POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI
E. OSTALA PRAVNA VPRAŠANJA IN ODGOVORI
V primeru, da imam z delodajalcem v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno konkurenčno klavzulo, me zanima, ali me ob prenehanju delovnega razmerja po krivdi delodajalca konkurenčna klavzula zavezuje?
V primeru prenehanja delovnega razmerja po krivdi delodajalca Zakon o delovnih razmerjih določa, da delavca ne zavezuje konkurenčna klavzula in je tako prost obveznosti, ki izhaja iz konkurenčne klavzule.
Kako je definiran manjši delodajalec v ZDR?
Manjši delodajalec je po Zakonu o delovnih razmerjih delodajalec, ki zaposluje 10 ali manj delavcev v podjetju.
Koliko časa lahko največ traja poskusno delo in kako je v primeru, če ga delavec ne opravi uspešno?
Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi se lahko delavec in delodajalec dogovorita o poskusnem delu, ki lahko traja največ šest mesecev. Izjemoma se lahko to podaljša, v primeru začasne odsotnosti z dela. V kolikor delodajalec ugotovi, da ob poteku poskusnega dela, delavec poizkusnega dela ni uspešno opravil, mu lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi je potrebno delavcu vročiti poročilo o poskusnem delu, kateri vključuje oceno in utemeljene razloge, zakaj dela ni uspešno opravil.
Kdaj zastara disciplinski postopek?
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR) uvedba disciplinskega postopka zastara v enem mesecu od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in storilca oziroma v treh mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena. Samo vodenje disciplinskega postopka, zastara v treh mesecih od uvedbe postopka, to je od vročitve obdolžitve delavcu po 177. Členu ZDR. Zastaralni rok ne teče v času postopka pred delovnim in socialnim sodiščem.
Zaposlen sem od prve polovice poslovnega leta. Ali sem upravičen do regresa za letni dopust?
Do regresa ste upravičeni. Višina regresa je odvisna od časa trajanja vašega delovnega razmerja.
Ali se lahko regres za letni dopust izplača v bonih in ne v denarju?
Ne, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.
Kako se izračuna višina odpravnine?
Odpravnina se izračuna v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu pripada odpravnina v višini 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do pet let; 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu od pet do 15 let; 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let. Višina odpravnine praviloma ne sme presegati 10-kratnika osnove odpravnine.
Kako je odpravnina obdavčena?
Odpravnina je v skladu z Zakonom o dohodnini oproščena plačila dohodnine, če je izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, in samo do tiste višine, ki je določena kot meja oprostitve v Zakonu o dohodnini.
Ali je izplačilo božičnice ali 13. plače obvezno?
Božičnica in (ali) 13. plača sta odvisni od dogovora delavca in delodajalca.
Na razpis na delovno mesto s polovičnim delovnim časom se je javil in bil tudi sprejet študent, ki redno študira. Zanima nas, kako je z njegovim statusom, če je še redni študent, hkrati pa bi delal v rednem delovnem razmerju za določen čas s polovičnim delovnim časom, 20 ur tedensko. Ali s tem ne izgubi statusa rednega študenta?
V skladu z Zakonom o visokem šolstvu je lahko študent (redni ali izredni) v delovnem razmerju. Status študenta ter pravice in obveznosti, ki so na status študenta "vezane", so študentova skrb. Za vas je pomembno, da izpolnjuje pogoje, ki so postavljeni za zasedbo razpisanega delovnega mesta pri vas. Sicer pa je njegov status v tem primeru odvisen od statuta univerze oziroma fakultete.
Delavka je pri nas zaposlena 2 leti. V času od 23. 8. 2008 do 22. 8. 2009 je bila na porodniški odsotnosti. Delavka je zaradi zdravstvenih težav predčasno nastopila bolniško odsotnost, zato ni mogla izkoristiti letnega dopusta iz leta 2008 in 39 ur doprinosa. Ali ima delavka pravico do koriščenja dopusta iz leta 2008 in 2009 ter plačilo regresa za leto 2009?
Delavki za leto 2009 pripada celotni regres. Dopust, ki je bil določen za leto 2009, lahko delavka izrabi še v letu 2010 in to tisti del, ki je nad dvema tednoma. Neizrabljen (del) dopust(a) iz leta 2008 je »propadel«.
Na koga se lahko obrnem, če se delodajalec do mene obnaša nepravično?
Če menite, da delodajalec krši katero koli vašo pravico iz delovnega razmerja, se najprej obrnite na delodajalca s pisno prošnjo, da s kršitvami preneha. Če to ne zadošča, se obrnite na svojega delavskega predstavnika, če ga imate v podjetju. Vedno se lahko obrnete na inšpektorat za delo www.id.gov.si, vendar se tja obrnite šele, če dejansko ne morete doseči soglasja s svojim delodajalcem.
Delodajalec mi je izdal neupravičeno opozorilo. Kaj naj storim?
Zoper opozorilo vložite pisni ugovor. V njem navedite, zakaj se z njim ne strinjate oziroma zakaj menite, da vam opozorilo ni izrečeno upravičeno. Pisni ugovor vam lahko koristil v primeru, če vam delodajalec redno iz krivdnih razlogov odpove pogodbo o zaposlitvi in bo v morebitnem sodnem postopku sodišče glede na vaš ugovor ugotovilo, da je bilo opozorilo, ki je tudi predpostavka za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, izrečeno neupravičeno.
Zaposlen sem za nedoločen čas in imam otroka, ki še ni dopolnil tri leta. Ali lahko delam krajši delovni čas od polnega?
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določa, da ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, pravico delati krajši delovni čas (t. j. najmanj polovična tedenska delovna obveznost). Delodajalec mu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu do njegove polne delovne obveznosti zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. V skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih delavec in delodajalec v takem primeru skleneta pogodbo o zaposlitvi za delovni čas, krajši od polnega.
Koliko dni sem lahko odsoten z dela, če darujem kri?
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih velja, da ste lahko zaradi darovanja krvi z dela odsotni na dan, ko prostovoljno darujete kri. Vendar je za pravilen odgovor na vaše vprašanje treba pogledati tudi v kolektivno pogodbo dejavnosti, ki se uporablja v vašem delovno pravnem razmerju.
Ali veljajo določila Zakona o delovnih razmerjih tudi za delavce, zaposlene v državnih organih?
V primeru, če ni s posebnim zakonom določeno drugače, ureja Zakon o delovnih razmerjih tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnih organih, lokalnih skupnostih in v zavodih ter pri drugih organizacijah in zasebnikih, ki opravljajo javno službo.
Kateri podatki imajo po zakonu naravo poslovnih skrivnosti?
Po Zakonu o delovnih razmerjih se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Natančnejši odgovor, kateri bi lahko bili ti podatki, bo podala sodna praksa.
Kakšna je razlika med konkurenčno prepovedjo in med konkurenčno klavzulo?
Konkurenčna prepoved je zakonska prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti - to pomeni, da delavec med trajanjem delovnega razmerja ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del oziroma sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo opravlja delodajalec in pomenijo delodajalcu konkurenco. Konkurenčna prepoved avtomatsko velja že po zakonu.
Konkurenčna klavzula pa je posebna klavzula v pogodbi, za katero zakon določa le podlago. Delodajalec in delavec jo dogovorita s pogodbo o zaposlitvi in je veljavna še največ dve leti po prenehanju delovnega razmerja.
Zanima me bistvena razlika med redno odpovedjo in izredno odpovedjo delovnega razmerja?
Bistvena razlika med redno in izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je v tem, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi preneha veljati z dnem poteka odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi preneha veljati brez odpovednega roka, torej tisti dan, ko je odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena delavcu. Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je značilno to, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti po izteku »nobenega« roka zaradi (za delodajalca neznosnih) razlogov in okoliščin, ki so privedle do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Kakšna je višina regresa po novem Zakonu o delovnih razmerjih?
Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. V primeru, da ima delavec pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta, lahko prejme le sorazmerni del regresa.
Kako je odpravnina obdavčena?
Odpravnina je v skladu z Zakonom o dohodnini oproščena plačila dohodnine, če je izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, in samo do tiste višine, ki je določena kot meja oprostitve v Zakonu o dohodnini.
POŠLJITE NAM VAŠE VPRAŠANJE >>
Pravko.si, Komenskega 16, 1000 Ljubljana | Tel: 059 05 88 30, Faks: 01 300 70 07 |