PRAVNE REŠITVE

• sklepanje pogodb o zaposlitvi
• odpoved pogodbe o zaposlitvi
• izdajanje opozoril delavcem
• pravna varnost delavca pred delodajalcem
• posredovanje v sporu med delavcem in delodajalcem
• priprava pravilnikov
• podajanje razlag, mnenj o posameznih pravicah oz. obveznostih v zvezi z delovnim razmerjem
• druge informacije v zvezi z delovnim pravom

Svetovanje pri pripravi in priprava splošnih aktov

V skladu z ZDR in vašimi potrebami oziroma zahtevami zakonodaje vam pripravimo splošne akte, ki jih potrebujete zaradi organiziranja proizvodnih procesov. Najbolj pogosti splošni akti so podjetniška kolektivna pogodba, pravilnik o delovnem času, pravilnik o alkoholiziranosti, navodilo o izrabi dopusta in pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov.


Sporazumno reševanje sporov

Pri kakršnih koli sporih, ki jih imate z vašim delavcem, lahko kvalitetno posredujemo in za vaše podjetje poiščemo optimalno rešitev, s katero se strinja tudi vaš delavec. Glede na naše izkušnje je reševanje sporov s posredovanjem sodišča nemajhen strošek in zato gledano z ekonomskega vidika ni najboljša poslovna odločitev.

Disciplinski postopek

Namesto vas opravimo vsa procesna dejanja v disciplinskem postopku. Vse, kar morate storiti sami, je le to, da čim prej po kršitvi podate zahtevo z obrazloženim razlogom za sankcioniranje delavca. Končno odločitev sprejmete sami, mi pa vam po izpeljanem postopku ponudimo obrazloženo odločitev.

Reševanje odškodninskih zahtevkov

Odškodninski zahtevki s strani delavcev so za podjetje visok strošek, saj je težko doseči popolno odpravo vseh nevarnosti, ki grozijo v proizvodnem procesu. Svetovali vam bomo, kako postopati v primeru nezgode oziroma poškodbe pri delu, tako da boste finančni učinek nezgode čim bolj zmanjšali oziroma izničili.

Svetovanje pred in ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi

Svoje pravice in obveznosti poznate, v kolikor pa menite, da delodajalec krši vaše pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja (npr. nalaga delo, ki ga niste dolžni opravljati, vas neenako obravnava, vam daje manjšo plačo), bomo skupaj z vami delodajalca na te kršitve opomnili.


Pravice in obveznosti v času trajanja delovnega razmerja

Poznate svoje pravice in obveznosti. V kolikor menite, da delodajalec krši vaše pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja (npr. nalaga delo, ki ni vaše, vas neenako obravnava, vam daje manjšo plačo) bomo skupaj z vami o teh kršitvah opomnili delodajalca.


Plačilo za opravljeno delo

V skladu z ZDR je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Pri plači mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki delodajalca neposredno zavezuje. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Če menite, da vaša osnovna plača ni v skladu s predpisi, ki zavezujejo delodajalca, ga na to opomnite. Enako velja za dodatke in druge elemente plače.


Regres

Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. V primeru, da ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa. V primeru, da ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno z delovnim časom, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 66. členom tega zakona.

Iz ZDR lahko sklepamo, da je regres pravica iz delovnega razmerja. Namen regresa je tudi, da si delavec v času počitka kaj privošči. Delodajalec mu mora zato izplačati regres v zakonsko določenem roku, le izjemoma ga lahko podaljša, če je tako dogovorjeno s predstavniki delavcev.


Dopust

Glede na ZDR velja, da ima delavec pravico do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Velja tudi, da imajo starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60 % telesno okvaro ter delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Delavec ima tudi pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

O dopustu mora delodajalec delavce pravočasno obvestiti, to je do 31. marca tekočega leta. Tisti delavci, ki se zaposlijo po navedenem datumu, so obveščeni kasneje.


Izobraževanje

Načeloma velja, da ima delavec pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela v skladu s pogodbo o zaposlitvi.


POŠLJITE NAM VAŠE VPRAŠANJE >>


na vrh